Predlagamo nekaj povzetkov iz intervjuja, z enim od razvijalcev teorije torzijskih polj, A.E. Akimova;
- Anatolij Evgenijevič, ali vam je uspelo prepričati neverneže, da obstajajo torzijska polja?
Stotine največjih organizacij, podjetij in inštitutov Ruske akademije znanosti, sedaj sodeluje v raziskovanju. Teoretična raziskovanja se izvajajo po programu, katerega je skupaj z nami, podpisal ravnatelj Inštituta za občo fiziko Ruske akademije znanosti, akademik A.M. Prokhorov, sem so vključeni tudi programi, kateri zaobjemajo posamezna področja.
Želel bi poudariti avtoriteto domačih znanstvenikov, kateri se ukvarjajo s proučevanjem torzijskih polj, posebno akademika E. Fradikina, doktorja fizikalno – matematičnih znanosti D. Gitmana, V. Pokorova, D. Ivanenka, I. Bukhbinderja. Zanimive rezultate je dobil tudi G. Šipov. V veliki meri, se je, zahvaljujoč njihovemu delu, pojavila prilično razvita teorija teh polj. V raziskovanju je aktivno sodeloval tudi akademik N.N. Bogolyubov, direktor Inštituta za skupna nuklearna raziskovanja v Dubini.
- Zakaj ste pomislili, da torzijsko polje mora obstajati?
Prvič, to je teorija japonskega znanstvenika Uchiyame. Če poenostavim, je bistvo sledeče; poznano je, da t.i. univerzalna polja (elektromagnetno in gravitacijsko), ustvarjajo elementarne celice. Če imajo celice skupek neodvisnih parametrov, je sugeriral Uchiyama, pometm mora imeti vsaka od njih svoje polje. Naboj je elektromagneten, masa je gravitacijska. Tu ni nobenega dvoma. Ampak, če je Uchiyamova teorija pravilna, potem spin, kateri karakterizira rotacijo celice okoli svoje ose, prav tako mora imeti polje.
Drugi argument je sledeč; bilo je mnogo eksperimentov, pojavov, učinkov, kateri niso imeli razlage. Še posebej poudarjam; večina njih je povezana prav z obnašanjem objektov, kateri imajo spin ali kotni moment rotacije. Npr., to so eksperimenti, v katerih protoni, katerih spini so orientirani nasprotno od obrata protonske tarče, prehajajo skozi njo brez interakcije(!).
- Ampak od ugibanja, hipoteze, pa vse do realnih generatorjev, je velika oddaljenost… ?
Sigurno. Predvsem je bilo konstruirati shemo, katera bi na nek način pojasnila naravo polja generiranih spinov. Elektron – pozitronski model fizičnega vakuuma, katerega je predložil P. Dirac, je vzet za osnovo, sicer v nekoliko spremenjeni interpretaciji. To je ena od mnogih teorij, ker končna slika vakuuma še ne obstaja.
Torej si lahko zamislimo, da znotraj elementarne celice, to energije kroži okoli prstana. Če se dva prstana – elektron in pozitron – postavita eden na drugega, potem bosta drug drugemu nadomestila naboj. Ker pa se vrtita v nasprotnih smereh, se bo kompenzacija med njima zgodila po spinu. Takšen sestav imenujemo FITON. Njun gost skupek, se bo zdel zelo poenostavljen model fizičnega vakuuma. Kaj se dogaja, če nanj vplivamo z zunanjim izvorom? Npr. nabojem? Tedaj nastane polarizacija naboja, kar se lahko razloži kot elektromagnetno polje. Mimogrede, enkrat je že akademik Y. Zeldovich naredil takšno predpostavko…
Če je izvor motnje mase, potem prstana, o katerih smo govorili, pričneta oscilirati okoli osi in pojavlja se vakuumska polarizacija, katero opazovalec percipira kot gravitacijsko polje. Imejte na umu, da je akademik A. Saharov že 1967 leta uvedel koncept gravitacijskega polja, kot posebnega stanja fizičnega vakuuma.
In nazadnje, obstajajo primeri, ko spin rotirajočega predmeta postane »izzivalec obračanja«. Predpostavljamo, da spini fitonskih prstanov, kateri z njima sovpadajo v smeri, ostajajo nespremenjeni, tisti, nasprotni pa doživljajo inverzijo, torej menjajo orientacijo. Tako prihaja do povprečne spin polarizacije in nastane torzijsko polje. Še več, ko je rotacija zunanjega spodbujevalnika stacionarna, je polje statično; ko je ne-stacionarna, se pojavlja valovno sevanje.
- Kaj je torzijsko polje in kako se karakterizira?
Za razliko od elektromagnetnega in gravitacijskega polja, katera imata središčno simetrijo, ima torzijsko polje aksialno simetrijo, torej se to polje širi od izvora v obliki dveh konusov.
Najpomembnejše vprašanje pa je njegova hitrost širjenja. Obstaja predpostavka, da je mnogo večja od svetlobe. Začetno sporočilo za takšno hipotezo, so eksperimenti astronoma N.A. Kozyreva. Kot veste, se zvezde opazujejo skozi teleskope, katere so že davno odšle s točk, na katerih so vidne. Še več, mogoče je, da so med njimi že ugasle zvezde… Torej, Kozyrev je začel slediti objekte, katerih poti so dobro izračunane, oziroma, odredil je mesto, kjer se trenutno nahajajo, tam je postavil radio teleskop in… fiksiral prisotnost nebesnega telesa. Tega pa ni mogoče narediti, seveda, če je hitrost signala enaka hitrosti svetlobe. Konec koncev, žarek je vendarle odšel z zvezde na pot. Prav zaradi povedanega, se dolga leta ti rezultati niso jemali resno. Medtem pa se je leta 1990 pojavila poročila, da je eksperimente ponovila skupina znanstvenikov, na čelu z akademikov M.M. Lavrentievom.
- Ampak, kako je vse to povezano s spini, torzijskimi polji?
Radioteleskop je bil prekrit s posebnim ekranom, kateri je sekal elektromagnetno sevanje, signal pa kljub temu prehajal skozi. Torzijsko polje se ne ekranira z naravnimi mediji. Torej lahko predpostavljamo, da se v tem primeru manifestira ravno torzijsko polje.
Še eno dejstvo polja je remanentna spin polarizacija. Torej, če so spini orientirani v isti smeri določenega objekta, je takšno strukturo zelo težko uničiti.
Vse lastnosti in vsebine torzijskega polja, so na koncu omogočile, da se je dalo zamisliti, kako narediti generator.
Izvor polja je vse, kar se obrača, od zvezde do običajnega zamaška. Razlog pa ni samo rotacija. Če nek sestav ni kompenziran v smislu spina in ima skupni moment različen od ničle, tedaj se pojavi torzijsko polje. Npr. naboj polarizira vakuum in ustvarja elektromagnetno polje. Ampak v istem času, ker sta se elektronska in pozitronska prstana v fitonu razšla, premaknila, se je pojavil nekompenziran spin in kot rezultat tega, torzijsko polje.
- Torej, torzijsko polje vedno ustvari elektromagnetno polje?
Da, to je njegov sestavni del. To je zelo pomembno razumeti. Pravzaprav, vedelo se je, da mnoge efekte navidezno generira elektromagnetno polje ampak istočasno, je to ostalo nepojasnjeno s stališča teorije elektromagnetizma. No, takoj, ko smo vzeli v obzir torzijsko komponento, je vse sedlo na svoje mesto.
Npr. v poskusih japonskega znanstvenika X. Uchide, se je elektromagnetno sevanje valovoda ekraniralo s posebno napravo in vendarle je signal zabeležen v razponu milimeterskih valov.
- Kakšni torzijski generatorji se lahko naredijo že danes?
Če elektromagnetno polje generira torzijsko polje, potem je velika večina električnih in radio tehničnih naprav, radio elektronika, že izvor torzijskega sevanja.
Druga klasa so generatorji, bazirani na posebno organiziranih spinskih ansamblih, ko rotirajo tokovi elektronov, plazme, raznih teles, itd.
Tretja klasa so generatorji z vrstnim redom obratov spina. Recimo, ko je feromagnet magnetiziran, magnetni moment molekularnih tokov pa orientirani na določen način. Rezultat je magnetno polje. Če v istem času, spini ustvarjajo vrstni red, to ustvari torzijsko polje, kar pomeni, da torzijsko polje poseduje vsak trajni magnet.
Mimogrede, ta okoliščina omogoča pojasnitev učinka »magnetizacije« vode, katera vsebuje spremembe njene biološke aktivnosti.
Četrta klasa so generatorji oblik. Kaj je to? Če se rešitev na fiziološki ravni postavi v običajni konus (npr. človeški žolč), potem se bo tekom naravnega izparevanja kristalizacija odvijala drugače, kot v rešitvi, ki nahaja izven konusa. Tu ni magnetnih ali elektromagnetnih polj. Zaradi tega se vsiljuje predpostavka: SAMA OBIKA OBJEKTA, MOTI VAKUUM.
- Govorite tu o objektih za katere se zdi, da se na njih manifestira torzijsko polje? Ali ne obstaja konvencionalni prejemnik, naprava, katera bi to dogajanje snemala ali merila?
Do nedavnega takšne naprave ni bilo, morale so se koristiti posredne metode. Dejstvo je, da je fiksacija torzijskega sevanja zelo težak problem. Vzrok za spremembo fizičnih parametrov stvari, je nujna orientacija spinov. Eksperimentirali smo z mnogimi materiali. Konec koncev ni dovolj samo reagirati na polje, potrebno je, kakor rečejo, da je odgovor »tehnološki«, oziroma senzor je imel minimalne dimenzije, reakcija pa je bila hitra. Takšne naprave smo ustvarjali postopoma.
- Potrebno je razumeti, da uporaba torzijskega sevanja odpira veliko možnosti? Kaj je narejeno do danes?
Raziskovanje se odvija na široki fronti, na raznih področjih. To je ustvarjanje novih izvorov energij, motorjev, materialov, sredstev komunikacije. Skupaj z ukrajinskimi znanstveniki, so pridobljeni materiali z edinstvenimi lastnostmi, še posebej jeklo, katero je dvakrat močnejše ob navadnega jekla. Mislim, da so aktualni dogodki tema za posebno razpravo…
Kar se tiče globalnih področij, bom še posebej izpostavil računalniško tehnologijo. Danes je že jasno, da je obstoječa elementarna baza »slepa ulica« za njen nadaljnji razvoj. Vseeno pa obstajajo meje, katerih ne morete preskočiti, npr. velikost atoma.
Mogoče pa je narediti računalnike, z uporabo struktur polja spin-polariziranega vakuuma. Recimo, ustvariti dva stabilna stanja fitona – z orientacijo spinov z levo smerno rotacijo in desno smerno rotacijo. To ni nič drugega, kot binarni sistem. Glavna star je, da imajo Planckove parametre: čas in velikost prenašanja. Tako se je pred fiziki odpirajo široki obeti.